Totalna proteza v zobni protetiki

Totalna proteza v zobni protetiki

Totalna proteza se v zobozdravstvu in zobni protetiki uporablja za zdravljenje in nadomeščanje celotnega sklopa manjkajočih zob, tako na zgornji kot na spodnji čeljustni kosti. Uporablja se predvsem takrat, ko večina zob odpade ali jih je potrebno izpuliti zaradi resne bolezni dlesni, kot je paradontoza ali pa zaradi zobne gnilobe.

Vstavitev zobne protetike je pri zobni gnilobi potrebna zato, ker se ob zobeh začno razvijati plaki in bakterije, ki prodrejo v dlesni, kar pa povzroči vnetja in žepe. Vloga zobozdravnika je v tem, da skuša zagotoviti čim boljšo oskrbo zob, da ne bi bilo potrebno puljenje, kar predstavlja tudi zadnjo možnost. Če je potrebno izpuliti le nekaj zob, je za zdravljenje primerna tudi delna proteza. Če pa je potrebno odstraniti večino zob, pa je totalna proteza najboljša možnost.

Totalna proteza v različnih vrstah in materialih

Za izdelavo protez se uporabljajo različni materiali, ki vključujejo kovino, akril in najlon. Zobni protetiki pa uporabljajo tudi materiale na osnovi voska, ki dobro posnemajo videz naravnih zob in dlesni. Celostne proteze so lahko takojšnje ali običajne. To pomeni, da običajni postopek zdravljenja zajema večkratne obiske pri zobozdravniku, odtisi zob in ortopan pa se izdelajo šele po odstranitvi zob in ozdravitvi dlesni.

Na drugi strani pa so takojšnje proteze pripravljene še preden zobozdravnik izpuli zobe. Tako pacient ne zapusti ordinacije brez zob. Ti nadomestki se nato ponovno prilagodijo, ko se dlesni popolnoma zacelijo.

Totalna proteza s pričakovanimi rezultati zdravljenja

Celostne proteze pri zdravljenju manjkajočih zob dajejo najboljše rezultate tistim pacientom, katerim je zobozdravnik odstranil ves komplet zob ali pa tistim pacientom, ki imajo težave z ugrizom zaradi manjkajočih zob. Pacienti pa lahko pričakujejo rezultate takoj, ko se proteze optimalno prilagodijo čeljusti. Čeprav ne izgledajo enako kot naravni zobje, lahko pomagajo obnoviti nekatere funkcije, vključno s pravilnim govorom, ugrizom in žvečenjem hrane.

Totalna proteza ima določene pomanjkljivosti

Proteze se lahko v določenih primerih ne uspejo povsem prilagoditi v čeljust ali pa so preveč ohlapne. Naloga zobozdravnika je, da protezo prilagodi tako, da pacienta ne bo ovirala pri govoru in žvečenju hrane. Ker so te proteze snemljive in niso pričvrščene, morajo pacienti uporabljati posebna zobna lepila, ki držijo vez med dlesnijo in protetičnim nadomestkom.

Prav tako je potrebno te protetične nadomestke shranjevati v posebni raztopini, zato da nanje ne bi prišle bakterije. Poleg tega so nekatere proteze videti precej nenaravno, pri čemer so umetni zobje preveč beli ali ravni. Totalna proteza ima dobro alternativo. To so proteze, ki so pričvrščene na implantate in zato zagotavljajo optimalno funkcionalnost, lep videz in udobje pri nošenju.