Kaj je podjemna pogodba in kdaj se uporablja?

Kaj je podjemna pogodba in kdaj se uporablja?

Podjemna pogodba je v Obligacijskem zakoniku opredeljena kot pogodba o delu in je zato del civilnega prava. Ne moremo je enačiti s klasično pogodbo o zaposlitvi, saj ne gre za delovno razmerje med delodajalcem in zaposlenim oziroma delavcem, zato tudi ne vsebuje določil, ki bi nakazovala na delovnopravno razmerje.

S sklenitvijo podjemne pogodbe se podjemnik zaveže, da bo za naročnika opravil določeno delo, za katero je največkrat že vnaprej dogovorjena cena. Naročnik pa se na drugi strani zaveže, da bo delo tudi plačal. Dogovor o delu lahko naročnik in podjemnik skleneta pisno, pri notarju ali pa ustno. Pri tem je pisna oblika dokumenta najbolj primerna, če se kasneje pojavijo nepravilnosti pri izvedbi ali neplačilu.

Za katera dela se sklene podjemna pogodba?

Dogovor o delu med podjemnikom in naročnikom se največkrat sklene za dela, pri čemer  podjemnik nekaj izdela, popravi ali uredi. V to so vključena tako telesna kot umska dela. Za nekatera umska dela je bolje skleniti avtorsko pogodbo, ki je za obe stranki tudi bolj ugodna, tako iz vidika plačevanja prispevkov kot iz davčnega vidika.

Na splošno pa lahko rečemo, da podjemniki največkrat opravljajo obrtniška dela, kot je na primer mizarstvo. Ta oblika dela pa je primerna tudi za občasno varstvo otrok, čiščenje prostorov, urejanje okolice in drugo.

Kakšne so obveznosti in pravice podjemnika, ki opravi delo?

Podjemnik si sam organizira delo, zato to ni odgovornost naročnika. To pomeni, da naročnik podjemniku ni dolžan priskrbeti materiala, orodja, strojev ali drugih pripomočkov, ki jih oseba potrebuje za delo. Prav tako se podjemna pogodba razlikuje od klasične zaposlitve v tem, da naročnik ne izvršuje nadzora nad delavcem, vendar mu prepusti celotno organizacijo in izvedbo.

Med samim izvajanjem dela sta podjemnik in naročnik v kontaktu, zato da podjemnik naročnika obvešča o novostih, fazah izvedbe in drugih pomembnih informacijah. Slabost iz vidika osebe, ki delo opravlja, pa je v tem, da podjemnik ne more koristiti pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja. To pomeni, da si podjemnik ne more privoščiti bolniške odsotnosti in dopusta. Velikokrat nima plačane poti, malice in drugih stroškov, ki nastanejo ob delu. Prav tako mu ta oblika dela ne zagotavlja socialne varnosti.

Podjemna pogodba z elementi delovnega razmerja

Kadar opravljanje dela vsebuje elemente delovnega razmerja, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, tedaj zakon določa, da je potrebno dogovor o delu, ki izhaja iz civilnega prava, spremeniti v pogodbo o zaposlitvi. Elementi delovnega razmerja pa se kažejo v tem, da podjemnik opravlja delo v prostorih naročnika in pod pogoji, ki jih določa naročnik. Podjemna pogodba se ne sme skleniti, če se oseba prostovoljno vključi v organiziran delovni proces ali pa če to delo opravlja pri naročniku že daljše časovno obdobje.