Davčna blagajna kot učinkovit nadzor nad izdanimi računi

Davčna blagajna kot učinkovit nadzor nad izdanimi računi

Izdajatelji računov morajo za izstavljanje računov, za poravnavo katerih pričakujejo gotovinsko plačilo, poseči po eni od naslednjih možnosti. Račune lahko vpisujejo v vezano knjigo računov, pri kateri gre za standardno ročno vpisovanje v predpisano knjižico. Lahko pa uporabijo princip davčna blagajna, ki se je začel uporabljati s 1. decembrom 2015. Sprva je bilo sicer predvideno, da bo po treh letih od začetka uporabe možno uporabljati le davčno blagajno in ne več knjige vezanih računov, vendar pa sta do nadaljnjega dovoljena oba načina.

Kaj je davčna blagajna?

Pri davčni blagajni gre za programsko opremo ali elektronsko napravo, katere namen je, da se uporabnik poveže s centralnim informacijskim sistemom FURS, ki zagotavlja pregled in davčno potrjevanje računov. To omogoča sledljivost in učinkovit nadzor nad izdanimi računi. Povezava s FURS se izvede preko spleta, zato je za delovanje davčne blagajne nujna vzpostavitev internetne povezave.

Elektronska naprava ali programska oprema

Elektronska naprava za izdajo računov je naprava, na kateri je nameščena ustrezna programska oprema, v okviru katere ni mogoče brisati, prilagajati, razveljavljati, nadomeščati, dodajati in skrivati že vnesenih računov oziroma drugih zapisov. Vsebuje možnost podpisa vnesenih sporočil z digitalnim potrdilom, ki ga mora izdajatelj predhodno urediti za te namene. Elektronska naprava je sestavljena iz naprave za elektronsko vpisovanje podatkov, posebnega tiskalnika za račune ter prostora za shranjevanje denarja.

Davčna blagajna v obliki programske opreme pomeni, da se na računalnik, tablico ali mobitel naloži poseben program, ki omogoča vse že navedene storitve. Mora pa uporabnik v tem primeru poskrbeti za dokup posebnega tiskalnika za račune in zagotovitev ustreznega prostora za shranjevanje denarja.

Podatki, ki jih mora vsebovati račun, izdan preko davčne blagajne

Vsak račun, ki ga uporabnik izda po sistemu davčne blagajne, mora vsebovati nekatere pomembne podatke:

  • čas izdaje računa (navedeni morata biti tudi ura in minute)
  • oznako fizične osebe, ki je izdajatelj računa
  • enkratno identifikacijsko številko računa
  • zaščitno oznako izdajatelja računa

Hranjenje kopij računa

Izdajatelj računov mora izdane račune hraniti v papirnati ali elektronski obliki še 20 let po poteku leta izdaje, če se računi nanašajo na promet z nepremičninami in 10 let, če se nanašajo na drugo blago in storitve.

 

Vir: FURS