Izterjava zapadlih terjatev: Skrajni izhod je sodišče

Podjetje ima lahko zaradi neplačanih terjatev velike težave pri poslovanju, plačevanju zaposlenih in računov ter investiranju v lasten napredek. V skrajnem primeru to podjetje lahko tudi vodi v propad. Da bi se izognili temu tveganju, nekatera podjetja uspešno preventivno rešujejo probleme neplačanih računov ali uspešno ukrepajo pri izterjavi zapadlih terjatev. Zapadle terjatve so v večini primerov normalno rešene, ne pa vedno. V skrajnem primeru, ko ne funkcionira nobeden od načinov izterjave, je sodišče izhod v sili.

Preden se lotite postopka na sodišču, se morate zavedati, da potrebujete vse dokumente, ki dokazujejo krivdo obtoženega. Če na sodišču ne morete dokazati svoje pravice, morate plačati vse stroške, kar pomeni še dodatna obremenitev za podjetje. Priporočamo vam, da se zato po pomoč obrnete k profesionalni firmi, ki se ukvarja z izterjavami in k odvetniku, ki bosta znala svetovati, kako se lotiti reševanja težav.

Sodišče v postopku lahko dovoli rubenje premičnin in nepremičnin. Med procesom skupaj določijo izvršitelja, ki bo opravljal rubež. Izvršitelja lahko predlaga tudi podjetje, katerega mora nato sodišče določiti oziroma potrditi. Sodišče in izvršitelj sta dva ločena organa. Kljub temu se mora izvrševalec strogo držati predpisanih postopkov in za vsak korak obveščati sodišče.

Zarubljene stvari mora izvršitelj hraniti v svojem skladišču, če je to mogoče. Če ni, morajo biti predmeti, k so zarubljeni temu primerno označeni (z žigom). Zarubljeni predmeti se nato lahko prodajo na dražbi. Dražba traja, dokler niso vsi predmeti prodani oziroma jih ni mogoče prodati oziroma ko je s prodajo dosežen znesek, ki ga je bil dolžnik dolžan plačati.