Nastanek in ideja davčne blagajne

Nastanek in ideja davčne blagajne

Davčne blagajne so postale obvezne z začetkom leta 2016. Vsa podjetja, ki poslujejo z gotovino morajo biti opremljena z davčnimi blagajnami. Poraja pa se vprašanje kako je s podjetji, ki uporabljajo  vezano knjigo računov. V kolikor podjetje uporablja sistem vezane knjige računov, potem ni potrebe po davčni blagajni. Zakon tudi opredeljuje, da v kolikor podjetje posluje z vezano knjigo računov, potem v istem prostoru ne sme imeti davčne blagajne.

V Sloveniji je registriranih 181.000 podjetij. Davčne blagajne pa si je zagotovilo približno 40.000 podjetij.

Pomen davčne blagajne

Z davčnimi blagajnami bodo države imele neposreden vpogled v vsako transakcijo.  Ko bo oseba stranki izdala račun, se bo ta najprej prikazal na finančni upravi republike Slovenije, FURS, kjer se ga bo sistem preveril in zabeležil. Nato bo sistem poslal povratno informacijo blagajni, ki bo račun natisnila. Opisan postopek se bo seveda izvedel bliskovito hitro. Na izpis računa bo morda potrebno čakati malo dlje pri ponudnikih prevoznih storitev, kot so taksisti, avtobusi in podobno.

Ideja davčne blagajne

Leta 1996 je bila ustanovljena agencija za upravljanje z davki v Evropski Uniji, IOTA, ki je avtorica ideje, da je potrebno zabeležiti vsako transakcijo. Na ta način so pripravili osnutek ideje za uvedbo davčne blagajne, katero so ostale organizacije, vključno z OECD in ECB, označile za pomembno in potrebno.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OECD, pa je kasneje predstavila pogled na uporabo davčne blagajne v katerem je predlagala možnost dostopa v sistem zabeleženih računov. Davčne blagajne se počasi, ampak zanesljivo uvajajo po celem svetu. Na Švedskem so prisotne že od leta 2010. Sistem pa nameravajo uvesti tudi v ZDA.