Od domače pisarne do coworkinga: nova kultura dela

Od domače pisarne do coworkinga: nova kultura dela

Način dela se je v zadnjih letih močno spremenil. Klasična pisarna, v katero se zaposleni vsak dan odpravijo ob isti uri in na istem delovnem mestu preživijo večino dneva, ni več edina možnost. Delo od doma, hibridni modeli in fleksibilni delovni prostori so postali pomemben del sodobnega poslovnega okolja. Med rešitvami, ki pridobivajo vse več pozornosti, je tudi coworking.

Coworking oziroma skupnostni delovni prostor združuje posameznike, podjetnike, samostojne ustvarjalce, zaposlene na daljavo in manjša podjetja, ki sicer delujejo neodvisno drug od drugega, vendar uporabljajo skupno delovno okolje. Takšni prostori ponujajo nekaj, kar je pri delu od doma pogosto težko doseči: kombinacijo profesionalnega delovnega okolja, prilagodljivosti in družabnega stika.

Delo od doma je prineslo svobodo, a tudi nove izzive

Delo od doma je številnim zaposlenim omogočilo večjo prilagodljivost. Odpade vsakodnevna vožnja v službo, lažje je organizirati zasebne obveznosti, delovni dan pa je mogoče v določeni meri prilagoditi lastnemu ritmu.

Toda domača pisarna ima tudi svoje omejitve. Kuhinjska miza ni vedno najboljše delovno mesto, doma pa se lahko hitro zabriše meja med službenim in prostim časom. Poleg tega številni ljudje pri dolgotrajnem delu na daljavo pogrešajo vsakodnevne stike s sodelavci.

Najpogostejši izzivi dela od doma so:

  • težje ločevanje med delovnim in zasebnim časom,
  • pomanjkanje socialnih stikov,
  • številne domače motnje in prekinitve,
  • neprimerno ali premalo ergonomično delovno okolje,
  • občutek izoliranosti,
  • manj spontanih pogovorov in izmenjave idej.

Prav tukaj se coworking postavlja kot vmesna možnost med klasično pisarno in delom od doma. Uporabnik še vedno ohrani veliko mero svobode, vendar svoje delo opravlja v okolju, ki je namenjeno predvsem produktivnosti.

Coworking ni samo miza in internetna povezava

Na prvi pogled se lahko zdi, da coworking pomeni predvsem najem delovne mize za nekaj ur, dni ali mesecev. Toda sodobni coworking prostori praviloma ponujajo precej več.

Osnovna ponudba običajno vključuje hitro internetno povezavo, urejena delovna mesta, električne priključke, tiskanje, skupne prostore ter možnost uporabe sejnih sob. Nekateri prostori imajo tudi telefonske kabine za videoklice, kuhinjo, prostor za sprostitev ali manjše dogodke.

Za številne uporabnike pa je največja vrednost coworkinga prav skupnost.

V istem prostoru lahko denimo delajo grafični oblikovalec, programer, svetovalec, podjetnik, marketinški strokovnjak in zaposleni mednarodnega podjetja. Med njimi ni nujno poslovne povezave, toda skupno okolje omogoča spontano izmenjavo znanja, izkušenj in poznanstev.

Pogovor ob kavi lahko tako postane začetek nove poslovne ideje, sodelovanja ali projekta.

Coworking prostori pogosto organizirajo tudi:

  • podjetniška srečanja in mreženja,
  • predavanja in delavnice,
  • predstavitve projektov,
  • izobraževanja,
  • neformalna druženja članov,
  • dogodke lokalne poslovne skupnosti.

Zato coworking vse bolj postaja tudi prostor povezovanja ljudi, ne zgolj alternativna pisarna.

Nova generacija delavcev išče več prilagodljivosti

Spremembe na trgu dela vplivajo tudi na pričakovanja zaposlenih. Številni si želijo več možnosti odločanja o tem, kje bodo opravljali svoje delo. Za nekatere je idealna domača pisarna, drugi imajo raje klasično delovno okolje, tretji pa kombinacijo več lokacij.

Prav slednjim lahko coworking omogoči zanimiv kompromis.

Zaposleni lahko denimo nekaj dni v tednu dela od doma, nekaj dni obišče sedež podjetja, občasno pa uporablja coworking prostor bližje svojemu domu. Takšen način dela je lahko zanimiv predvsem za ljudi, ki živijo daleč od sedeža podjetja ali veliko potujejo.

Podobno velja za samostojne podjetnike. Najem lastne pisarne pogosto pomeni dolgoročno pogodbo in dodatne stroške, medtem ko je članstvo v coworking prostoru običajno bolj prilagodljivo. Uporabnik lahko izbere paket glede na svoje dejanske potrebe.

Možnosti so lahko zelo različne: od enkratnega dnevnega obiska do stalne delovne mize ali zasebne pisarne znotraj večjega skupnega prostora.

Ko delovno okolje vpliva na produktivnost

Prostor, v katerem delamo, pomembno vpliva na naš delovni dan. Če doma vsake nekaj minut zazvoni telefon, je treba opraviti gospodinjsko opravilo ali pa v istem prostoru poteka družinsko življenje, je koncentracijo težje vzdrževati.

Coworking lahko pomaga ustvariti jasnejšo rutino.

Že sama pot do delovnega prostora predstavlja prehod med zasebnim in službenim delom dneva. Ko človek sede za delovno mizo, je okolje povezano predvsem z delom. Ob koncu dneva prostor zapusti in se vrne domov.

Za nekatere je takšno ločevanje pomembno tudi za kakovost prostega časa.

Hkrati coworking uporabniku še vedno omogoča precej več prilagodljivosti kot klasična pisarna. Ni nujno, da ima določen sedežni red, pogosto pa lahko sam izbere čas prihoda in dolžino uporabe prostora.

Vendar coworking ni idealna rešitev za vsakogar. Nekateri pri delu potrebujejo popoln mir, drugi pogosto obravnavajo zaupne informacije, tretji pa preprosto najbolje delujejo doma.

Pred izbiro coworking prostora je zato smiselno preveriti predvsem:

  • kako miren je prostor,
  • ali so na voljo sobe za sestanke in videoklice,
  • kakšen je delovni čas,
  • kako kakovostna je internetna povezava,
  • kakšne možnosti članstva ponuja,
  • ali je lokacija praktična za vsakodnevni prihod.

Coworking kot del širše spremembe kulture dela

Vzpon coworkinga je del večje spremembe v razumevanju delovnega prostora. Pisarna ni več nujno ena sama stalna lokacija, ampak lahko postane mreža različnih okolij, med katerimi posameznik izbira glede na nalogo in življenjski slog.

Za sestanek je morda najprimernejša klasična pisarna, za osredotočeno delo domača delovna soba, za spremembo okolja ali povezovanje z drugimi strokovnjaki pa coworking.

Prav fleksibilnost postaja ena ključnih značilnosti nove kulture dela.

Coworking pri tem ponuja zanimivo kombinacijo dveh svetov. Ohranja neodvisnost, ki jo omogoča delo na daljavo, hkrati pa vrača socialni element tradicionalne pisarne.

Zato njegova največja prednost morda sploh ni delovna miza, hitri internet ali sejna soba. Največja vrednost je možnost, da posameznik dela samostojno, ne da bi bil pri tem nujno sam.

Od domače pisarne do coworkinga tako ne gre zgolj za spremembo lokacije. Gre za širši premik v razumevanju tega, kako, kje in s kom želimo delati. In prav možnost izbire bo verjetno eden najpomembnejših elementov sodobnega delovnega okolja.